Modri slovenski politiki. Pa ne modri po barvi. Po pameti! Tisoč “zakajev” mi nabija po glavi. Zakaj sesuvajo državo? Zakaj razprodajajo nacionalno bogastvo? Zakaj sprejemajo zakone, ki niso v dobro državljanom? Zakaj kupujejo orožje? Zakaj ne gradijo šol, vrtcev, bolnišnic? Zakaj so razsuli zdravstvo? Zakaj uničujejo šolstvo? Zakaj, zakaj? Samo še zadnji zakaj. Zakaj se mora minister voziti v audiju a6?
Ali res ni druge rešitve, kot razsuti še to kar je ostalo, da bo dvajset bogatih Slovencev sončilo svoje riti na nevemkakšnih bajnih plažah?
Kje so novinarska peresa, kritična masa državljanov, bič božji, da pokažejo, razgalijo novodobne cesarje, ki so ustvarili bogastvo z davkoplačevalskim denarjem? Svojega, zasluženega, tako nikoli niso imeli.
Naj se še tako trudim, tega, da delovni, marljivi, skrbni, pošteni državljani ne morejo priti od prvega do prvega, ne morem razumeti. Za kapljo pelina še dodatno poskrbi celostranski članek ene od prilog lokalnega časopisa, da tudi potem, ko pridem do pogojev za penzijo, ne bo nič boljše. Še več, penzije skoraj sploh ne bo. Vsaj tiste ne, za katero že več kot 25 let plačujem.
Tako treba. Najbrž gre za naročen oglas. Ovce je potrebno prestrašiti, vsak dan jih treba opominjati in jih opozarjati. Samo tako bodo še tisto malo, kar jim, če jim ostane, odnesli v nogavice raznih skladov in stebrov, iz katerih si bodo novodobni nevemkajso lahko delali lepo starost.
O sveta preprostost. Ali ste res že vsi pozabili, koliko denarja ste dobili iz naslova življenskega zavarovanja v stari jugi? Spomnem se zneska, ki ga je dobil pokojni oče. Za eno flanelasto srajco je bilo. Takrat je bil kriv tito, sedaj bo pa nekdo drug.
Še je čas. Še so pošteni ljudje. Naženimo požrešno svojat. S slovensko klenostjo, poštenjem in delom nad jaro gospodo in hohštaplerje.
Moja pobuda. V POLITIKI SAMO EN MANDAT. Nič več.
